Slu\u017eenje Bo\u017ejemu ljudstvu ima svojo ceno. Da bi namre\u010d kristjani izpolnjevali Bo\u017ejo voljo, se morajo odpovedati predsodkom, ugodnostim, priljubljenim idejam. Tovrstna disciplina jih kli\u010de, naj umirajo samim sebi, da bi hodili za Jezusom. Vincencij je imenoval to disciplino mrtvenje (lat. mortificatio).<\/p>\n\n\n\n
Jezus, ti si molil, \u017eivel in umrl, da si izpolnil Bo\u017ejo voljo. Oklenil si se zahtev ljubezni in prero\u0161tva, da si nam prinesel Bo\u017eje kraljestvo. Pomagaj mi, da bom manj navezan na stvari, ki jih imam; da se odpovem stvarem, ki me zasu\u017enjujejo in mi prepre\u010dujejo izpolnjevati tvojo voljo. Naj umiram vsemu, kar me lo\u010duje od tebe in od slu\u017eenja tvojemu ljudstvu.<\/p>\n\n\n\n
Mrtvenje ali umiranje samemu sebi ni bilo za Vincencija nekaj teoreti\u010dnega. V \u0161oli slu\u017eenja je namre\u010d pla\u010dal ceno za izpolnjevanje Bo\u017eje volje. Vpra\u0161ajte se: Koliko mi je ljubezen do bli\u017enjega pomagala, da grem iz sebe in svojega udobnega okolja ter spremenim svoje navade?<\/p>\n\n\n\n Vincencij je skupini misijonarjev, ki so pridigali \u0161irom francoskega pode\u017eelja, takole svetoval: V\u010dasih ljudje pome\u0161ajo mrtvenje ali umiranje sebi s sovra\u0161tvom do sebe, z zatiranjem, nasprotjem med telesom in du\u0161o, opravi\u010denjem po delih, mazohizmom in ne nazadnje s \u010dustveno ali du\u0161evno odvisnostjo od drugega. Pojem mrtvenja je v zgodovini ozna\u010deval borbo proti negativnemu. Vendar je umiranje sebi osnovna kr\u0161\u010danska vrednota. \u2022 Ponovno preberite odlomek iz evangelija po Luku v oddelku Razmi\u0161ljanje. Naredite si seznam navezanosti, popu\u0161\u010danj, nasilnosti, ozkih miselnih, vedenjskih in delovnih navad, od katerih se morate odtrgati, da boste svobodno slu\u017eili Bogu in bli\u017enjemu. Naredite \u00bbNa\u010drt odvezovanja\u00ab, ki vam bo postopoma \u2013 dan za dnem \u2013 pomagal, da se osvobodite enega od teh popu\u0161\u010danj, nasilnosti ali navad. Spoznajte, da samo Bo\u017eja milost prina\u0161a svobodo. Prosite Boga za milosti, ki jih potrebujete, da se osvobodite tega, kar vam prepre\u010duje, da bi slu\u017eili Bogu ter svojim sestram in bratom. Bo\u017eja beseda<\/strong><\/p>\n\n\n\n Zato omrtvite v sebi \u2026 spolno sprevr\u017eenost, nebrzdane strasti, hudobno po\u017eelenje in slo po \u010dim ve\u010djem imetju, ki je toliko kot malikovanje. \u2026 Zdaj pa tudi vi odvrzite vse to: jezo, vzkipljivost, hudobnost, obrekovanje, nesramno govorjenje svojih ust. Ne la\u017eite drug drugemu. Slecite s sebe stare navade, kakor ste slekli starega \u010dloveka z njegovimi deli vred. Oblecite novega \u010dloveka, ki je ustvarjen po Bo\u017eji podobi. \u2026 Vse in v vseh je Kristus.
Ko je bil \u0161e mlad, je njegova \u017eelja, da bi slu\u017eil ubogim, naglo rastla. Toda odpor, ki ga je ob njih za\u010dutil, je kmalu zmanj\u0161al njegovo navdu\u0161enje. Ob smradu, ki so ga \u0161irili, se mu je obra\u010dal \u017eelodec. Moral se je krepko truditi, da ni opustil svojih dobrih namenov.
Leta 1618 ga je pari\u0161ki \u0161kof prosil za prostovoljce, ki naj bi v pomorskih zaporih oskrbovali obsojence na galeje. Uprava teh zaporov je bila skorumpirana, po zaporih se je \u0161iril nevzdr\u017een smrad, bili so smrtno nevarni, skratka najstra\u0161nej\u0161i zapori tistega \u010dasa. Zapornik je bil v njih obsojen na po\u010dasno umiranje. Kljub temu se je Vincencij prijavil, da bo prostovoljno slu\u017eil tem zapornikom.
Ko je premagal gnus in odpor, je \u017eivel med njimi, jim obvezoval rane, z njimi jedel in jim razlagal evangelij. Dan za dnem je \u0161iril so\u010dutje in prina\u0161al lu\u010d ubogim jetnikom v \u017eivem peklu.
Vincencij je doumel, kako slu\u017eenje zapornikom, pravzaprav kateremu koli \u2018Bo\u017ejemu ubo\u017ecu\u2019, zahteva, da se ne zmeni za neprijetne vonjave, da ne misli na okusne obede, \u010disto perilo, uglajene pogovore, da se odpove celo osebni varnosti.
Najve\u010dja pohvala, ki jo je kdajkoli dal, je veljala mlademu dekletu, ki je uresni\u010devala tak\u0161no nenavezanost. Sestra Barbara Angiboust je nekaj \u010dasa slu\u017eila v zaporih. Po njeni smrti je Vincencij pokazal nanjo kot na svetel primer umiranja sebi zaradi slu\u017eenja ljudem. Pripovedoval je, da je med preklinjajo\u010dimi galjoti prena\u0161ala te\u017eke posode enolon\u010dnice, iz katerih se je \u0161e kadilo. V\u010dasih, ko jim je hotela postre\u010di, so se stepli; ko jih je sku\u0161ala pomiriti, ji je vrela enolon\u010dnica pljusnila po rokah. Pri tem ni rekla ni\u010desar, ko pa je od\u0161la, je \u0161epetala besede odpu\u0161\u010danja. Pogosto se je zavzela za zapornika, ki so ga pazniki za\u010deli pretepati, ker se je surovo obna\u0161al do nje.
Vincencij je vedel, da zmore Barbara Angiboust stre\u010di zapornikom, ker je umrla sama sebi in nasilnemu ravnanju. Njenim sosestram, h\u010deram kr\u0161\u010danske ljubezni, je priporo\u010dil:
\u00bbVzemite primer sestre, ki ima sku\u0161njavo, da bi nekaj obdr\u017eala zase ali kaj podobnega. Kakor hitro to za\u010duti, se mora upreti temu nizkotnemu nagibu, in \u010de jo ta ho\u010de obvladati, ga mora odlo\u010dno zavrniti in tako uti\u0161ati.\u00ab
Premor<\/strong><\/p>\n\n\n\nVincencijeve besede<\/h2>\n\n\n\n
\u00bbKo se odpravljamo na misijone, ne vemo, kje bomo stanovali ali kaj bomo delali. Stvari utegnejo biti dokaj razli\u010dne od na\u0161ih na\u010drtov, ker jih Previdnost ve\u010dkrat postavi na glavo. Kdo torej ne vidi, da se mora misijonar neizogibno mrtviti, in sicer ne le zato, ker ima opravka z ubogim navadnim ljudstvom, marve\u010d tudi z udele\u017eenci duhovnih vaj, s kandidati za ma\u0161ni\u0161ko posve\u010denje, z galjoti in s su\u017enji? Kajti \u010de se ne mrtvimo, kako bomo mogli pretrpeti vse, kar nas \u010daka v teh raznolikih slu\u017ebah?\u00ab<\/p>\n\n\n\nRazmislek<\/h2>\n\n\n\n
Vincencij se je poglabljal v evangelij po Luku, ki naka\u017ee pogoje, da bi \u010dlovek mogel postati Jezusov u\u010denec. Kdor koli ho\u010de biti moj u\u010denec, ne sme biti navezan na svoje star\u0161e, \u017eeno, otroke, brate, sestre in celo na svoje \u017eivljenje ne. \u010ce nisi pripravljen nositi kri\u017ea in hoditi za menoj, ne more\u0161 biti moj u\u010denec\/u\u010denka (prirejeno po Luku 14,26-27). Apostoli so morali umreti svojim starim miselnim, vedenjskim in delovnim vzorcem, da so hodili za Jezusom, ki jih je povabil k novemu na\u010dinu gledanja nase in v novo poslanstvo. Brez mrtvenja bi ne mogli biti svobodni in postati zdravitelji in oznanjevalci vesele novice.
Lahko se celo zgodi, da morajo tisti, ki hodijo za Jezusom, zapustiti vrednote svojih star\u0161ev, ljubljenih ljudi, delodajalcev ali kulture. Delati za mir pomeni umreti nasilnim odgovorom na konflikte. Pravi\u010dno delovanje zahteva v\u010dasih nasprotovanje trdno zakoreninjenim stali\u0161\u010dem dru\u017ebene ve\u010dine. Skratka, kristjani se morajo okleniti mrtvenja, da bi ljubili kakor Jezus.
Vincencij je bil prepri\u010dan, da mora biti mrtvenje zavestna izbira. Z Bo\u017ejo milostjo so bili ljudje voljni delati velike \u017ertve, ki jih zahteva ljubezen. Z Bo\u017ejo pomo\u010djo so se mogli odpovedati \u2013 ali umreti \u2013 vsemu, kar ni bil Kristus, tako da so mogli oble\u010di Jezusa Kristusa (prim. Pismo Kolo\u0161anom 3,9-15).
\u2022 V oddelku Vincencijeve besede je re\u010deno: \u00bbKo gremo na misijon, ne vemo, kje bomo stanovali ali kaj bomo delali. Stvari utegnejo biti dokaj razli\u010dne od na\u0161ih na\u010drtov, ker jih Previdnost ve\u010dkrat postavi na glavo.\u00ab
Pomislite na nekaj zadnjih primerov, ko so bili va\u0161i na\u010drti postavljeni na glavo ali ko ste se morali prilagoditi temu, kar niste nikdar pri\u010dakovali. Kako ste reagirali? Kako ste se po\u010dutili v vsakem od teh primerov?
\u2022 Potem razmi\u0161ljajte ob naslednji vpra\u0161anjih:<\/p>\n\n\n\n
\u2022 Na\u0161tejte svoje \u00bbkri\u017ee\u00ab \u2013 tiste trenutke v svojem \u017eivljenju, ko ste preizku\u0161ani in zbegani, ali tiste primere, ki zahtevajo samo\u017ertvovanje in umiranje sebi.
Kateri teh kri\u017eev so breme, zato ker so del ljubezni, pravi\u010dnosti ali prizadevanja za mir? Prosite za Bo\u017ejo milost, da jih boste mogli nositi.
Ste si katerega teh kri\u017eev nalo\u017eili sami, tj. ali je katero teh bremen posledica popu\u0161\u010danja sebi, nasilnosti, nevednosti ali nemarnosti? Prosite za Bo\u017ejo milost, da vam bo pomagala te kri\u017ee odlo\u017eiti in spremeniti \u017eivljenje, tako da boste naredili prostor za ljubezen, pravi\u010dnost in mir.
\u2022 Preberite pripoved o Jezusovem trpljenju v vrtu Getsemani (Marko 14,32-42) ali pa jo obnovite v mislih.
Glejte Jezusa, ki kle\u010di v temnem vrtu. Poslu\u0161ajte ogla\u0161anje mr\u010desa in \u0161umenje dreves. Pozorno prisluhnite, ko re\u010de: \u00bbO\u010de, tebi je vse mogo\u010de! Daj, da gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kakor jaz ho\u010dem, ampak kakor ti!\u00ab Predstavljajte si izraz na Jezusovem obrazu in njegove ob\u010dutke.
V vrtu molite z njim isto molitev. Prosite Boga, naj gre mimo \u00bbkelih\u00ab, za katerega mislite, da ga ne boste mogli piti, potem pa se predajte sveti Bo\u017eji volji.
\u2022 Izberite podro\u010dje v svojem \u017eivljenju, ki bi ga mogli poenostaviti in tako prihraniti nekaj svojega denarja ali \u010dasa za slu\u017eenje bli\u017enjemu. Poenostavite! Vzemite tako prihranjen denar in ga podelite z ljudmi v stiski. Vzemite tako prihranjen \u010das in ga podelite z osamljenimi, bolnimi, zaprtimi in na dom priklenjenimi ljudmi.<\/p>\n\n\n\n
Kot Bo\u017eji izvoljenci, sveti in ljubljeni, si torej oblecite \u010dim globlje usmiljenje, dobrotljivost, poni\u017enost, krotkost, potrpe\u017eljivost. Prena\u0161ajte drug drugega; kakor je Gospod odpustil vam, tako tudi vi odpu\u0161\u010dajte. Kot svoj pla\u0161\u010d si oblecite ljubezen.
(Prirejeno po Pismu Kolo\u0161anom 3,5-14)<\/p>\n\n\n\n