Marija, ti, velika Marija, ti, največja vseh blaženih Marij, ti največja med vsemi ženami, tebe, velika gospa gospa nadvse velika, tebe hoče ljubiti moje srce, tebe želijo moja usta hvaliti, tebe bi rad častil moj duh, tebe hoče moliti moja duša, ker se tvojemu varstvu izroča vse moje bitje.
Potrudite se, vzgibi moje duše, potrudite se, kolikor morete – če sploh kaj morete – vsi vrelci moje notranjosti, da boste hvalili njene zasluge, da boste ljubili njeno blaženost, da boste občudovali njeno vzvišenost, da boste prosili njeno naklonjenost. Vsak dan potrebujete njeno zaščito, v potrebi po njej hrepenite, v hrepenenju jo moledujete, v moledovanju izprosite. In če to že ni sad vašega hrepenenja, pa je visoko nad vašimi ali gotovo navkljub vašim zaslugam.
Kraljica angelov, gospodarica sveta, Mati njega, ki svetu daje svetost, priznam, da je moje srce premalo sveto, da po pravici zardeva, ko gleda tebe tako sveto in se te, tako svete, ne more dostojno niti dotakniti. Tebe torej, Mati razsvetljenja mojega srca, tebe, hraniteljica odrešenja moje duše, tebe moli, kolikor more, vse moje osrčje. Usliši, Gospa, naklonjeno pomagaj, silovito stoj ob strani, da se očisti moja omadeževana duša, da se razsvetlijo moje temine, da se razgreje moja mlačnost, da se prebudi moja otopelost.
Kakor je tvoja blažena svetost – takoj za najvišjim tvojim Sinom, po vsemogočnem tvojem Sinu, zaradi tvojega preslavnega Sina in od tvojega blagoslovljenega Sina – nad vse povišana, tako naj nad vse, takoj za mojim in vseh Gospodom in Bogom, tvojim Sinom, tebe moje srce razume in časti, ljubi in prosi ne s takšno ljubeznijo, s kakršno nepopoln hrepenim, ampak s tako ljubeznijo, ki ti jo dolguje on, ki ga je tvoj Sin ustvaril in rešil, odrešil in obudil od mrtvih.