25 let Združenja čudodelne svetinje v Sloveniji 27. 7. 2025
Dragi bratje in sestre, dragi člani in članice Združenja čudodelne svetinje, dragi Otroci Brezmadežne! Ko danes praznujemo 25 let navzočnosti in delovanja Združenja v Sloveniji, sem sam predvsem hvaležen. V teh 25 letih se je veliko zgodilo. Mnogo čudodelnih svetinj je bilo razdeljenih, neštetokrat smo vzklikali vsem nam dobro znani vzklik »O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!«, mnoge prošnje k Brezmadežni so bile izgovorjene in mnoge so bile po njeni priprošnji pri ljubem Bogu tudi uslišane … In zato sem Bogu in Brezmadežni zares hvaležen.
Če se ozremo v zgodovino, vidimo, da je samo Združenje čudodelne svetinje bistveno starejše. Odobreno in priznano na ravni vesoljne Cerkve je bilo s strani sv. papeža Pija X. 8. julija 1909. Združenje je torej letos staro 116 let, njegovi zametki pa segajo v leto 1840, ko je bila ustanovljena Družba Marijinih otrok, kar je bila – in to želimo poudariti – izrecna želja same Device Marije, ki jo je zaupala sv. Katarini Labouré ob prikazanju leta 1830. Ta prvotna Družba Marijinih otrok sicer ni imela prav dolgega roka trajanja, velja pa za predhodnico današnjega Združenja čudodelne svetinje. Zato lahko brez pretiravanja rečemo, da ima naše Združenje nadnaravne temelje. Tudi na naših tleh ima pobožnost do Brezmadežne s čudodelno svetinjo dolgo zgodovino, na kar opozarjata lep prapor in slika, ki ju boste lahko kasneje pri pogostitvi videli v Vincencijevi dvorani in segata v leto 1925 (slika) oz. 1935 (prapor).
Žal je kasneje, po drugi svetovni vojni, zaradi znanih razlogov delovanje Združenja zamrlo, in sicer vse do svetega leta 2000, ko ga je v Sloveniji ponovno obudil zdaj že pokojni sobrat lazarist g. Franc Rataj ob zvesti pomoči sestre usmiljenke Rozalije Laznik, ki je – Bogu hvala – še zdaj zelo dejavna. Da se ne bom kitil s tujim perjem. Sam sem del te zgodbe šele zadnja tri leta, od konca aprila 2022, ko me je generalni superior Misijonske družbe lazaristov in generalni ravnatelj Združenja g. Tomaž Mavrič na predlog vizitatorja Slovenske province lazaristov g. Roberta Petkovška imenoval za narodnega ravnatelja Združenja v Sloveniji. Obema se zahvaljujem za zaupanje, tako kot se za vso pomoč zahvaljujem tudi članom Narodnega sveta Združenja (ob s. Rozaliji Laznik ste to še Zdenko Petrovič kot predsednik, Barbara Brajer, Alojzija Urigel, Slavka Janša in Emina Mulalić). Tudi vsem preostalim, ki se skozi leta trudite – pri organizaciji letnih srečanj, pri vodenju molitvenih skupin po Sloveniji, pri razdeljevanju svetinj, pri premišljevanjih ob BB po spletu in še pri mnogem drugem – iz srca hvala. Preveč vas je, da bi vse poimensko navedel. Po vas si Marija s čudodelno svetinjo utira pot v srca mnogih ljudi širom naše domovine.
Kar sem se v minulih treh letih naučil, je to, da o Mariji pravzaprav ni tako lahko govoriti, saj če nismo pozorni, zlahka zapademo v kakšno ‘pocukranost’ ali pa o njej govorimo distancirano oz. hladno. Zato mislim, da je pomembno, da imamo Marijo preprosto radi. Sam sem z njo že od malih nog povezan – moja domača župnija je bazilika Matere Usmiljenja v Mariboru, moja prva postaja na duhovniški poti je bila cerkev Marijinega imena v Dobovi, moj novomašni plašč pa nosi prav podobo Brezmadežne. In ker imamo Marijo radi, jo želimo primerno počastiti. Ne na način, kot častimo Boga, pa tudi ne na način, kot častimo preostale svetnike.
Cerkev modro razlikuje med tremi oblikami čaščenja: latria (češčenje, ki pripada samo Troedinemu Bogu; samo Boga molimo in Ga adoriramo), dulia (čast, ki jo izkazujemo svetnikom kot našim vzornikom in Božjim prijateljem, ki so v nebesih, po katerih tudi sami hrepenimo) in hyperdulia (edinstvena čast med svetniki, ki je namenjena samo Mariji; je najvišja oblika časti, ki je še vedno neskončno pod čaščenjem Boga, a nad vsemi svetniki; pripada samo njej, ker je Božja Mati – Brezmadežna, polna milosti).
Oblika češčenja Marije pa je seveda tudinošenje čudodelne svetinje. Marije ne molimo kot kakšne boginje, ampak jo imamo radi kot Mater, ki nam kaže, kako naj prihajamo pred Boga. Konec koncev, na svetinji piše: »O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo.« Ne piše: »Reši nas.« ali »Usmili se nas.« Piše: prosi za nas. Marija torej pri Bogu posreduje za nas. Seveda pri tem izhajamo iz predpostavke, da je čudodelna svetinja pred »uporabo« blagoslovljena s strani duhovnika. Sicer ne bi veljala za zakramental. Vsi zakramentali so vidni opomniki čudovite nevidne resničnosti. Ko denimo hudi duh zagleda blagoslovljeno čudodelno svetinjo, ki jo ima nekdo na verižici okoli vratu, ne vidi svetinje, ampak vidi Božjo Mater – in Bog je vedno navzoč ob njej.
Nimamo časa, da bi na tem mestu govorili o številnih čudežih, ozdravljenjih in drugih dogodkih, povezanimi z Brezmadežno s čudodelno svetinjo. O njih sem že govoril ob različnih priložnostih, prav tako je na to temo veliko napisanega. Omenimo samo knjigo Marijin dar, ki je izšla pred nekaj leti, prav pa je, da omenimo tudi knjigo Čudodelna svetinja: obesek moči avtorice Christine Watkins, ki je v prevodu izšla prav v pričetku tega leta. Zares bogato branje, ki ga toplo priporočam.
Morda kdo pomisli: ali ni dovolj, da samo nosimo svetinjo? Seveda, svetinja je velika milost, a članstvo v Združenju je več kot to. Kot člani Združenja postanemo apostoli čudodelne svetinje. Pri članstvu v Združenju ne gre le za osebno pobožnost, ampak tudi za način apostolata – člani ste povabljeni, drugim posredovati čudodelno svetinjo in moliti zanje. Ni dovolj samo svetinjo nekomu izročiti, potrebno je nato imeti to osebo tudi v naših mislih, v naših molitvah. Deležni smo številnih duhovnih dobrin, saj žanjemo sadove Večne devetdnevnice, ki jo redno molimo enkrat na teden. Prav tako tudi sam kot narodni ravnatelj vsak mesec darujem eno sveto mašo za člane Združenja. Možen je prejem popolnega odpustka vsakega 27. novembra, na praznik Brezmadežne s čudodelno svetinjo.
Poleg tega ste člani povabljeni tudi k dejavnostim našega Združenja, med katere sodijo letna srečanja (okrog praznika Brezmadežne s čudodelno svetinjo 27. novembra), letne duhovne vaje (februarja ali marca, običajno pred pričetkom postnega časa) in letno romanje (letos od 19. do 24. avgusta romamo v Lurd; že 41 prijav). Vsak četrtek se tudi dobivamo na Zoomu, kjer premišljujemo Božjo besedo za prihajajočo nedeljo in skupaj molimo Večno devetdnevnico.
Da ne bom predolg. Naj bo današnja sveta maša, premišljevanje dr. Andreja Lažete o Brezmadežni ter kasnejše druženje ob pogostitvi zahvala za vse prejete milosti in obenem tudi prošnja za naprej, naj nas Marija še naprej varuje in vodi, da bi bili čim bolj goreči v ljubezni do njenega Sina. »O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!« Amen.