Letno srečanje članov Združenja čudodelne svetinje 2023
Dragi bratje in sestre, dragi člani in članice Združenja čudodelne svetinje, dragi Otroci Brezmadežne! Vesel sem, da sem znova z vami, da smo znova skupaj! Sicer verjamem, da smo tudi sicer v tem letu na poseben način – preko molitve – bili povezani. Ker če nismo povezani preko molitve, potem nismo povezani. In če nismo povezani, potem naš obstoj in tudi naša srečevanja nimajo posebnega smisla. Zelo preprosto. Ampak verjamem, da drug za drugega molimo – sam se vas denimo spominjam vsak dan v molitvi rožnega venca, vsak teden molim Večno devetdnevnico, enkrat na mesec darujem sveto mašo za člane Združenja – in ta molitvena povezanost, ko smo skupaj zbrani pod plaščem Device Marije in se skupaj obračamo na nebeškega Očeta, je ključna in neverjetno močna duhovna realnost. Zato se vam naj najprej ob tej priložnosti res zahvalim za vse vaše molitve in vas prosim, da bi še naprej bili v molitvi povezani. Kajti močni smo toliko, kolikor smo povezani v molitvi.
Na samem začetku bi rad izpostavil eno stvar. Ljudje se združujemo v najrazličnejša društva, združenja in interesne skupine, ki so si med seboj različni glede na svoj namen – lahko gre za zbiranje ljudi, ki jim je blizu kakšen šport, morda kakšna glasbena zvrst ali pa prostočasna dejavnost. Tudi v Cerkvi poznamo veliko različnih skupin, ki delujejo na različnih področjih, recimo na karitativnem področju. Ampak vsem je skupno, da jih je pač ustanovil nek človek, bolj ali manj svet mož ali žena, ki je gotovo imel najboljše namene. No, ko pa gre za Združenje čudodelne svetinje – Otroke Brezmadežne, ki je bilo, kot vemo, odobreno in priznano na ravni vesoljne Cerkve s strani sv. papeža Pija X. 8. julija 1909, je zadeva malce drugačna. Čeprav je Združenje torej letos staro 114 let, pravzaprav njegovi zametki segajo še kar nekaj let nazaj. Kajti že leta 1840 je bila ustanovljena Družba Marijinih otrok, kar je bila – in to moramo poudariti – izrecna želja same Device Marije, ki jo je zaupala sv. Katarini Labouré ob prikazanju. Res je, da ta prvotna Družba Marijinih otrok ni prav dolgo obstala, kljub temu pa jo lahko štejemo za predhodnico današnjega Združenja čudodelne svetinje oz. Otrok Brezmadežne. Ne pretiravamo torej, če rečemo, da ima naše Združenje nadnaravne temelje.
Pa vendarle, kako to, da je ta prvotna Družba Marijinih otrok kmalu pričela zamirati, da se je navdušenje žal kmalu pričelo ohlajati? Iz enega izmed zapisnikov je mogoče razbrati, da »se zdi, da Marijini otroci ne razumejo več neizrekljive sreče, da pripadajo svoji ljubeči Materi«. Kako žalostna ugotovitev je bila v tistem času to!
Tudi mi, dragi bratje in sestre, smo otroci Brezmadežne! Ali občutimo srečo in veselje, da je Marija naša ljubeča mati?! Ob tem sem se v dneh pred našim srečanjem večkrat spraševal. Če nisem v globini svojega srca vesel in hvaležen, da je Marija moja Mama, kakšen smisel potem ima, da sem danes tukaj, da sem ne samo član Združenja čudodelne svetinje, ampak celo odgovoren za Združenje na nacionalni ravni? Prav nobenega! Zato sem si zadal za nalogo, da bom letos na letnih srečanjih članov poudarjal prav ta ključen vidik – da je Marija naša ljubeča mati.
V pismu, ki sem ga poslal na vaše domove v pričetku novembra, sem izpostavil, da so časi, v katerih se nahajamo, sicer težki, a da ni razloga za strah – v kolikor zaupamo Mariji in moči njene priprošnje pri svojem Sinu Jezusu. Kakor molimo v znameniti molitvi memorare: »Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi bila ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji priprošnji priporočal.« Da, Marija ni še nikogar, ki bi se k njej zatekal, zapustila – koliko tolažbe nam vlivajo te besede! In prav zato mi, člani Združenja čudodelne svetinje, redno, na dnevni bazi z vero izrekamo vsem znani molitveni vzklik: »O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!«
Tako kot lani želim tudi letos spomniti na obljube,ki smo jih izrekli ob včlanjenju v Združenje čudodelne svetinje, ko smo postali Otroci Brezmadežne: da pri sebi nosimo podobo Marije s čudodelno svetinjo; da vsak dan molimo vzklik »O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!«; da ne preklinjamo Boga, Marije in svetnikov; da smo ob nedeljah pri sv. maši in se trudimo za prejem sv. obhajila; da molimo in si prizadevamo za mir v družini in okolici; da se udeležujemo srečanj Združenja in se trudimo za izpolnjevanje ciljev Združenja; da si po zgledu sv. Vincencija prizadevamo pomagati pomoči potrebnim. Vse to, verjamem, že tako ali tako izpolnjujemo, kljub temu pa se mi ne zdi napak vsaj enkrat na leto osvežiti tega, kar smo obljubili ob včlanjenju.
Naj na tem mestu spomnim še na duhovne vaje za člane Združenja, ki bodo potekale v Domu sv. Jožef v Celju od nedelje, 11. februarja, do srede, 14. februarja 2024. Tema premišljevanj bo priprava na smrt z Devico Marijo in svetim Jožefom. Morda se komu na prvi pogled zdi to težka in celo morbidna tema, a če na smrt gledamo z vidika večnosti, skozi hrepenenje po tem, da bi bili za vselej z Bogom in Marijo, potem temu seveda ni tako. V tem me potrjuje tudi pogovor, ki sem ga pred nekaj dnevi imel z eno izmed članic, ki se je opravičila, da sicer na srečanje zaradi zdravstvenih težav žal ne bo mogla priti, da pa redno moli, je pri sveti maši in prebira duhovno literaturo in že komaj čaka in se veseli, da se bo poslovila s tega sveta, da se bo lahko srečala z Jezusom in Marijo. Koliko vere in ljubezni do Boga in Brezmadežne je bilo občutiti v njenih besedah! Tudi nam želim tega otroškega hrepenenja po nebesih, prav pa seveda je – ker ne vemo ne ure ne dneva – da smo na srečanje z Gospodom pripravljeni. In temu bodo služile omenjene DV.
Tako kot za letos tudi za prihodnje leto načrtujemo romanje. Letos smo bili, kot veste, v Franciji, kjer smo med drugim v Parizu obiskali kapelo prikazanja Device Marije s čudodelno svetinjo sv. Katarini Labouré. O datumu in destinaciji romanja (ki bo gotovo eno izmed marijanskih svetišč) boste seveda pravočasno obveščeni, prav pa je, da imamo tudi to v mislih, saj je posebna milost, če smo lahko nekaj dni skupaj in povezani v molitvi.
Z željo po medsebojni povezanosti ob Mariji, ki nas je danes zbrala na tem kraju, pa se sedaj obrnimo na troedinega Boga z našimi prošnjami.
FOTOGRAFIJE